Življenje je največja vrednota

  • Blog Stats

    • 15,253 hits

DEMOGRAFSKE POSLEDICE (IZVEN)ZAKONSKEGA BIVANJA V R. SLOVENIJI

As. dr. Tadej Strehovec

Abstracts:

Today’s Slovene society is challenging with the great demographic changes. One of the main reasons for such changes is the decline of marriages and increasing of numbers of cohabitations. Strengthens and promotion of the family where partners are married, could be a solution for negative demographic trends. It is well known that so called “classical family” is such kind of common staying which is the most open for the new life and where the child could be properly developed.

 

Povzetek:

Današnja slovenska družba se sooča z velikimi demografskimi spremembami. Eden od razlogov je lahko upad števila zakonskih zvez in porast t.i. izvenzakonskih skupnosti. Okrepitev in promoviranje klasične družine poročenega moškega in ženske, je lahko rešitev negativnih demografskih sprememb. Znano je, da je t.i. klasična družina še vedno tista oblika skupnega bivanja, ki je najbolj odprta za življenje in v kateri se otrok najlažje celostno razvija.

 

 

Današnja slovenska družba se v marsičem razlikuje od svojih predhodnih oblik izpred 30, 50 ali pa 100 let. Eno izmed bolj občutljivih področij so demografske spremembe s katerimi se sooča. Že od konca 70. let prejšnjega stoletja smo priče nepričakovanemu upadanju rodnosti in s tem povezanimi problemi staranja prebivalstva, priseljevanja, zdravstvene in socialne oskrbe starejših, zagotavljanja stabilnih javnih financ itd. Ob vsem tem pa si strokovnjaki zastavljajo temeljno vprašanje, kakšni idejni, politični in kulturni premiki so vplivali na nenaden upad slovenske rodnosti? Odgovor je večplasten in vključuje obravnavo različnih (osebnostno) občutljivih pojavov kot npr. splav, razveze, izraziti upad sposobnosti sklepanja zakonskih zvez, ženska emancipacija, umetno uravnavanje plodnosti in izrazit porast števila predzakonskega in izven zakonskega bivanja. Pričujoča razprava bo skušala predstaviti predvsem slednji pojav in ga povezala z demografskim trendom v R. Sloveniji. Ob tem bo razprava izhajala iz krščanskih etično-teoloških predpostavk, ki ji vsaj formalno pripada večina prebivalcev R. Slovenije.

 

1.       Nekateri glavni razlogi za današnje demografsko stanje v R. Sloveniji

Že od konca 70. let beležimo v R. Sloveniji nenaden upad števila rojstev. Če je bilo leta 1979 še 30.604 rojstev, jih je bilo leta 2006 samo še 18.932 {SURS in MNZ – Centralni register prebivalstva, 2008 #625}. Po najnovejših podatkih Statističnega urada RS je v zadnjih dveh letih zaznati majhen porast rodnosti, vendar to še vedno predstavlja okoli 12.000 rojstev premalo za redno obnovo prebivalstva. Glavne razloge za upad rodnosti in posledične demografske spremembe lahko najdemo v različnih družbenih, kulturnih, idejnih in tehnoloških spremembah. Na kratko jih je mogoče povzeti:

 

a. Spremenjeno razumevanje klasičnih institucij (družina, šola, država in Cerkev) in promoviranje novih oblik neformalnega bivanja, osebne svobode, emancipacije žensk itd.

 

b. Spremenjeno dojemanje verskega in moralnega sporočila, ki je v Sloveniji izhajal predvsem iz katoliške veroizpovedi. Eden glavnih razlogov je bilo tudi preganjanje in omejevanje duhovnikov, izključitev Cerkve iz šolskega, medijskega in javnega življenja itd.

 

c. Spremenjen odnos do nerojenega človeškega življenja, ki se kaže v priznanju t.i. »pravice« do svobodnega uravnavanja rojstev. Že v petdesetih letih prejšnjega stoletja je država legalizirala splav in s tem povzročila na eni strani verjetno večjo stopnjo t.i. načrtovanih in želenih rojstev otrok; po drugi strani pa velik upad rodnosti. Tako je bilo med leti 1981 in 2004 opravljenih 312.108 splavov {IVZ, 2008 #651}. Temu številu je potrebno dodati še število splavljenih in uničenih otrok v postopkih umetne oploditve v epruveti. V R. Sloveniji so v ustanovah za zdravljenje neplodnosti, med leti 1984 in 2002, ustvarili 39.697 človeških zarodkov iz katerih se je rodilo 2.324 otrok {Virant-Klun, 2002 #385@200-201}. To pomeni, da je bilo za rojstvo enega otroka, spočetega v epruveti, potrebno ustvariti in uničiti v povprečju 16 zarodkov.

 

d. Splošni dostop do sredstev za umetno uravnavanje plodnosti (kontracepcija). Že pokojni papež Pavel VI, ki je konec 60. let prejšnjega stoletja sistematično obravnaval posledice kontracepcije, je opozarjal na dolgoročno negativne posledice uporabe kontracepcije. Ob tem je še posebej, poleg negativnih demografskih posledic, omenjal posledice za telesno zdravje ženske, pozitiven vpliv na prostitucijo, pornografijo, na razpad zakonskih in družinskih skupnosti kot tudi na negativni vpliv na zakonsko zvestobo. Analiza stanja na področju uporabe kontracepcije v R. Slovenji kaže na povezanost med naraščanjem uporabe kontracepcije kot tudi na skoraj istočasni upad rodnosti. Ob tem velja omeniti, da uporaba kontracepcije ne zmanjšuje števila splavov, temveč ga povečuje, kot tudi, da ima večina današnjih kontracepcijskih sredstev abortivni učinek.

 

e. Redefinicija pojma družine. V zadnjih desetletjih se je na Zahodu in pri nas pojavljajo ideje o različnih oblikah družinskega življenja. Konkretno je govora o izvenzakonskih, enostarševskih, istospolnih, razvezanih, ponovno poročenih itd. družinah, ki naj bi bile legitimne in enako »sprejemljive« kot klasična družina poročenega moškega in ženske ter otrok. Navkljub empiričnim dejstvom, da je ravno klasična družina edina, ki je tekom zgodovine omogočila vsaki družbi ohranitev oz. večanje števila prebivalstva, uvajanje t.i. novodobnih družin v miselni svet sodobnega prebivalca RS negativno vpliva na njegovo oz. njeno rodnost {Popenoe, 2008 #652}. Nasprotno, mogoče je trditi, da se družba, ki uvaja ne-klasične oblike družin, lahko sooča s problemom zmanjšanja  rodnosti. Zaradi nestabilnih odnosov, revščine, nasilja itd. so takšne oblike t.i. družinskega življenja manj odprte za življenje kot so to zakonci v klasičnih družinah.

 

f. Zmanjšana sposobnost sklepanja formalne zakonske zveze in porast neformalnega bivanja, ki se kaže v različnih oblikah predzakonskega in izven zakonskega bivanja. Statistično je mogoče govoriti o dveh vzporednih pojavih: na eni strani o zmanjšanju števila sklenjenih porok, porastu razvez, pogostejšemu izven zakonskemu bivanju, na drugi strani pa o upadu števila rojstev {SURS in MNZ – Centralni register prebivalstva, 2008 #625}. Več ko ima družba izven zakonskih zvez, večja je verjetnost, da se bo družba soočala z demografskimi problemi.

 

2. Zakaj je mogoče povezovati porast izven zakonskega bivanja s padcem rodnosti?

Že v samem naslovu pričujoče razprave je izven zakonsko bivanje posebej izpostavljeno. Razlog je v tem, da se družbe, ki se soočajo s porastom izven zakonskega bivanja, običajno soočajo s padcem števila sklenjenih zakonskih zvez ter nizko rodnostjo {United Nations. Population Division. Department of Economic and Social Affairs, 2002 #634; Gallagher, 2006 #636; Festy, 2000 #635}. Odličen primer tega je R. Slovenija, ki se v zadnjih tridesetih letih na področju sklepanja zakonskih zvez sooča s strmim upadanjem. Če je bilo leta 1975 več kot 15.000 sklenjenih zakonskih zvez, pa je bilo leta 2005 sklenjenih »samo« 5.769 porok {SURS in MNZ – Centralni register prebivalstva, 2008 #625}. S tem podatkom se glede na 1.000 prebivalcev uvrščamo na zadnje mesto med vsemi državami EU. Ob tem je potrebno poudariti, da so v število sklenjenih zakonskih zvez vključeni tudi tisti, ki so ponovno sklenili zvezo. Zanimivo je, da je v istem obdobju naraslo število parov, ki živijo v izven zakonski skupnosti, ki je danes družbeno popolnoma sprejemljivo oz. celo promovirano. Leta 2002 jih je bilo takšnih skupnosti že okoli 10%. Če pogledamo pod vidikom rodnosti, vidimo da se je leta 1975 rodilo 10,9% otrok izven zakona; leta 2006 pa že 47,2%. V konkretnih številkah to pomeni, da se je leta 2006 izven zakona rodilo 8.943 otrok {Potočnik, 2008 #653}.

 

V strokovni literaturi se ob tem omenjajo tudi nekateri glavni razlogi, zakaj se nekateri ljudje lažje odločajo za izvenzakonsko bivanje. Na kratko jih je mogoče našteti: ekonomski razlogi (skupno življenje naj bi bilo ekonomsko manj obremenjujoče; prav tako so v RS na vsakodnevni ravni deležni večjih bonitet in finančnih ugodnosti); imata več časa za spoznavanje in utrjevanje ljubezni; večja intimnost; manj težavna ločitev (manj odgovornosti drug za drugega; če odnos ne bo funkcioniral, ni to noben problem; manj pravnih obveznosti); testiranje spolne, čustvene in osebnostne usklajenosti oz. t.i. kompatibilnosti (skupno bivanje je dobra priložnost, da bolje spoznava drug drugega navade, značaj); v bistvu gre za poroko na pokušino (nekakšno posnemanje zakonskega življenja) in prepričanje, da “vsak biva skupaj pred zakonom”.

 

Ob omenjenih pozitivnih razlogih pa si katoliška etika glede izven zakonskega bivanja zastavlja nekatera temeljna vprašanja: ali imajo pari, ki živijo skupaj pred zakonom, kasneje v zakonu res bolj kvaliteten in bolj stabilen zakon? Ali kasneje v zakonu res bolje doživljajo spolnost? Ali je kasnejša komunikacija v zakonu res boljša od tistih, ki bivata skupaj šele po poroki? Ali izvenzakonsko bivanje omogoča boljše in lažje razreševanje problemov v morebitnem kasnejšem zakonu? Ali se pari v izvenzakonskih zvezah res manj pogosteje soočajo z neželeno nosečnostjo? Ali so pari v izvenzakonskih skupnostih res manj dovzetni za spolno prenosljive bolezni? Ali jih izvenzakonsko bivanje varuje pred partnerskim nasiljem? Ali jih varuje pred depresijami, uporabo tveganih substanc, samomorom itd.? Ali je res, da so si takšni pari bolj zvesti? Ali predzakonska spolnost in bivanje pozitivno voliva na vero in osebni odnos do Boga? Ali je bivanje otroka v izven zakonski zvezi bolj primerno kot bivanja v zakonski zvezi? Ali je v izven zakonskih skupnostih revščina manjši dejavnik tveganja kot v primeru zakonske zveze? In za našo razpravo pomembno vprašanje, ali se pari v izven zakonskih oz. pred zakonskih skupnostih lažje in pogosteje odločajo za otroka? Na vsa ta vprašanja katoliška moralna teologija in etika išče tako teološke, etične, kot tudi sociološke in empirične refleksije, ki bi celostno presojale obravnavani fenomen.

 

Mnoge sociološke študije govorijo, da se izven zakonske zveze v primerjavi s zakonskimi skupnostmi pogosteje soočajo z naslednjimi stanji: z ločitvijo {Adkins, 2008 #654}; z manj konflikti {Anderson Moore, 2002 #637} z višjim tveganjem za revščino {McLanahan, 2000 #638@704; Rank, 1999 #641@1061}; samomorilnostjo {Cutler, 2001 #642; Johnson, 2000 #643@80}, duševnimi boleznimi {Hetherington, 2002 #644@111; Simons, 1999 #645@1027}, slabšim telesnim zdravjem {Angel, 1988 #646@50; Lundberg, 1993 #647@1051}, nižjo izobrazbo {Jaynes, 2000 #648@95}, antisocialnim vedenjem in kriminalom {Harper, 2004 #649@395}, neželeno nosečnostjo {Hetherington, 2002 #644@116}, nižjo življenjsko dobo {Schwartz, 1995 #650@1242}, slabšimi odnosi s starši {Gallagher, 2006 #636@421}, večjim tveganjem za okužbo s spolno prenosljivimi boleznimi; več nezvestobe v zvezi; čustvene in duhovne posledice v primeru razpada zveze, pa tudi zmanjšano dojemanje vere kot tudi oslabljena verska praksa. Empirične študije prav tako postavljajo pod vprašaj nekatere mite o izven zakonskem bivanju: kot npr., da vsak to dela; da se ekonomsko splača; da naj bi bilo brez skupnega bivanja pred zakonom manj sreče v zakonu (v resnici pa je več nasilja, nezvestobe, ločitve); da ločitev takšne zveze nobenega ne rani (takšno bivanje lahko prizadene prijatelje, otroke, starše, sorodnike) itd.

 

Glede na omenjeno, je mogoče sklepati, da je izven zakonsko bivanje tista oblika skupnega življenja, ki je sociološko in empirično bolj krhka, nestabilna, neugodna za odločitev za otroka in ki se pogosteje sooča z razpadom, revščino in splavom. Razumljivo je, da je takšno skupno bivanje v sebi izrazito nestabilno in je povezano s stalnimi dilemami izven zakonskih partnerjev, kot npr. Ali bo partner ostal ali pa bo odšel? Ali sam partner sploh še želi ostati v odnosu s partnerjem, ali pa ga želi zapustiti? Ne glede na razlog, v vsakem trenutku partner lahko zapusti takšno zvezo; pri tem namreč ni ene ovire, ki bi ga v takšnem dejanju zadržala. Ker se partnerja lahko bojita razpada zveze, manj pogosto obravnavata delikatne zadeve v zvezi; iz tega razloga si ne želita povedati svojih najglobljih prepričanj, skrbi in strahov. Zato si v bistvu ne zaupata in se pogosteje odločata za t.i. »partnersko igranje idealnega partnerja«. Ob vsem tem ni naključje, da se težje odločata za morebitno rojstvo otroka in da takšna oblika ni naklonjena pozitivnim demografskim kazalcem.

 

3. Ali je promoviranje »klasičnega« zakonskega življenja lahko ena izmed možnosti, da izstopimo iz »demografske zime«?

Glede na zgoraj omenjene pomisleke in sociološke podatke, je mogoče zaključiti, da pogostnost klasične zakonske zveze formalno poročenega moškega in ženske lahko (čeprav to ni vedno nujno) sovpada z večjo rodnostjo in trdnostjo takšne zveze. Prav tako je klasična družina lahko prostor, kjer se morebitni otrok redkeje sooča z revščino, nasiljem in razpadom družine kot pa je to pri otrocih, ki živijo v izvenzakonski skupnosti. Zato je razumljivo, da si, v iskanju slovenske demografske rešitve, lahko zastavimo vprašanje, kakšen odnos ima družba, šola, mediji in država do klasične družine? Če pogledamo samo v naše osnovnošolske in srednješolske programe lahko odkrijemo, da se vzgoji mladih, v smislu formacije za klasično zakonsko življenje ne posveča skoraj nikakršne pozornosti. Čeprav imamo za učenje (sicer prav tako pozitivnih vsebin) matematike, angleščine in slovenščine predvidenih na stotine šolskih ur, pa za formiranje mladih v smislu vzpostavitve družinskega življenja, soočanja z zakonskimi izzivi, vzgojo otrok itd. ni predvidenih nikakršnih ur. Tovrstna »tabuizacija zakonskega življenja« je lahko eden izmed glavnih razlogov, da se mladi težje odločajo za skupno življenje, težje podarjajo življenje svojim otrokom in s tem poglabljajo demografsko zimo. V tem jih potrjujejo mediji in ne zadnje tudi državna politika, ki v imenu nediskriminacije izvenzakonskih zvez, finančno in statusno diskriminira tiste zakonce, ki so poročeni. Zato je logično, da je spremenjena državna finančna politika, ki pozitivno diskriminira poročene zakonce kot tudi ustrezna šolska vzgoja, temeljnega pomena, v kolikor država želi doseči daljnoročno spremembo demografskega kazalca.

 

Vrednote družine, zakonske zvestobe, življenja tako rojenih kot nerojenih, so bile in bodo ključ preživetja katoličanov tekom stoletij. Zato lahko katoličani, s svojim odnosom do družine in vrednotami življenja, pozitivno bogatijo družbo v kateri gostujejo. Država in družba sta zato povabljeni, da sprejmeta to paradigmo in se izogneta številnim problemom povezanih z nizko rodnostjo, kot npr. priseljevanje, medkulturni, medverski in mednacionalni konflikti, obremenjujoča davčna politika, osiromašenje starejše populacije itd. Znamenit grški pregovor pravi: Grki so zavzeli Trojo, ker so to poskusili. »Tvegan« vstop v tako občutljivo področje, kot je to naš odnos do izven zakonskega bivanja, je lahko eden od ključev za uspešno razrešitev današnjih in prihodnjih demografskih ter socialnih problemov. V tem smislu želi biti pričujoča razprava v bistvu doprinos k bolj pozitivni sliki tako zakonskega in družinskega življenja, kot tudi k bolj pozitivni demografski sliki R. Slovenije.

 

 

Literatura:

 

Adkins, Kate S. 2008. Implications of violent and controlling unions for mother’s menthal health leaving. The Ohio State University 2008 [cited 2008]. Available from http://crcw.princeton.edu/workingpapers/WP08-14-FF.pdf.

Anderson Moore, Kristin et al. 2002. Marriage From a Child’s Perspective: How Does Family Structure Affect Children, and What Can We Do about It? Review of Reviewed Item. Child Trends Research Brief, http://www.childtrends.org/Files/MarriageRB602.pdf (Pridobljeno 20.3.2008).

Angel, Ronald, in Jacqueline Lowe Worobey. 1988. Single Motherhood and Children’s Health. Journal of Health and Social Behavior 29 (1):38-52.

Cutler, David M. , Edward  Glaeser, in Karen  Norberg. 2001. Explaining the Rise in Youth Suicide: Working paper no. 1917. Review of Reviewed Item. National Bureau of Economic Research, http://www.nber.org/papers/w7713.pdf (Pridobljeno 20.3.2008).

Festy, Patrick. 2000. Looking for European Demography, Desperately? Review of Reviewed Item., http://www.un.org/esa/population/publications/popdecline/festy.pdf (Pridobljeno 24.3.2008).

Gallagher, Maggie. 2006. If Marriage is Natural, Why is defending it so hard? Taking up the Challenge to Marriage in the Pews and the Public Square. Review of Reviewed Item. Ave Maria Law Review (2), http://www.avemarialaw.edu/assets/documents/lawreview/articles/AMLR.v4i2.gallagher.final3.pdf (Pridobljeno 20.3.2008).

Harper, Cynthia, in Sara McLanahan. 2004. Father Absence and Youth Incarceration. Journal of Research on Adolescence 14 (3):369-397.

Hetherington, E. Mavis, in John  Kelly. 2002. For Better or for Worse: Divorce Reconsidered New York: W.W. Norton.

IVZ. Fetalne smrti – časovni prikazi 2004  2008 [cited 15.5.2008. Available from www.ivz.si.

Jaynes, William H. 2000. The Effects of Several of the Most Common Family Structures on the Academic Achievment of Eight Graders. Marriage&Family Review 73 (1-2):73-97.

Johnson, Gregory R. et al. 2000. Suicide Among Adolescents and Young Adults: A Cross – national Comparison of 34 Countries. Suicide&Life-threatening Behavior 30 (1):74-82.

Lundberg, O. 1993. The impact of childhood living conditions on illness and mortality in adulthood. Social science & medicine 36::1047-52.

McLanahan, Sara. 2000. Family, State and Child Wellbeing. Annual Review of Sociology 26: 703-706.

Popenoe, David. 2008. Cohabitation, Marriage and child wellbeing. A Cross-National Perspective. Piscataway: The National Marriage Project.

Potočnik, Vinko. 2008. Družinske vezi v postmoderni kulturi. Paper read at Teološki simpozij at Ljubljana.

Rank, Mark R., in Thomas A.  Hirschl. 1999. The Economic Risk of Childhood in America: Estimating the Probability of Poverty Across the Formative Years. Journal of Marriage and the Family 61 (4):1058-1067.

Schwartz, Joseph E. et al. 1995. Sociodemographic and Psychosocial Factors in Childhood as Predictors of Adult Mortality. American Journal of Public Health 85:1237-1245.

Simons, Ronald L., Kuei-Hsiu Lin, Leslie C. Gordon, Rand D. Conger, in Frederick O. Lorenz. 1999. Explaining the Higher Incidence of Adjustment Problems among Children of Divorce Compared with Those in Two-Parent Families. Journal of Marriage and the Family 61 (4):1020-33.

SURS in MNZ – Centralni register prebivalstva. 2008. SURS in MNZ – Centralni register prebivalstva, Osnovni podatki o sklenitvah zakonskih zvez, Slovenija, letno. Review of Reviewed Item., http://www.stat.si/pxweb/Database/Dem_soc/05_prebivalstvo/03_05155_nar_gib/03_05546_poroke/03_05546_poroke.asp (Pridobljeno  22.3.2008).

United Nations. Population Division. Department of Economic and Social Affairs. 2002. Population Newsletter. Review of Reviewed Item., http://www.un.org/esa/population/publications/popnews/News74.pdf (Pridobljeno: 30.3.2008).

Virant-Klun, I., H. Meden-Vrtovec, in T. Tomaževič. 2002. Od nastanka gamet do rojstva. Radovljica: Didakta.

 

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

 
%d bloggers like this: