Življenje je največja vrednota

  • Blog Stats

    • 15,496 hits

Deset mitov o poroki

dr. Tadej Strehovec

 

1. Ali sklenitev zakonske zveze koristi tako moškemu kot ženski?

V nasprotju z javnim mnenjem raziskave dokazujejo, da sklenitev zakonske zveze koristi tako moškemu kot ženski. V primerjavi s tistimi, ki niso poročeni, živita dlje, sta srečnejša, bolj zdrava in bogatejša. Mož je običajno bolj zdrav, žena pa je ekonomsko bolje preskrbljena. 1

 

2. Otroci zakonce povežejo in povečata kvaliteto zakonske zveze

Številne študije so pokazale, da rojstvo prvega otroka zmanjšuje stres v zakonu kot tudi odloži morebitni razhod očeta in mame. Običajno imajo zakonski pari z otroki manjšo verjetnost ločitve kot pari, ki nimajo otrok. 2

 

3. Sreča in romantična ljubezen sta ključ za dosego dolgotrajnega zakonskega uspeha

Zakonci kot glavni razlog za uspešen zakon ne postavljajo sreče in ljubezni, temveč zavezo in prijateljstvo. Zakonsko zvezo razumejo kot rezultat trdega dela, zavzetosti in zvestobe (tako drug drugemu kot zakonski zvezi). Najbolj srečni zakonci so tisti, ki si skupaj delijo življenje in imajo skupne interese in vrednote. 3

 

4. Izobražena ženska ima manjše možnosti, da se poroči?

Zadnje študije kažejo, da se, za razliko od preteklosti, univerzitetno izobražene ženske pogosteje poročajo kot manj izobražene. Običajno se poročajo starejše. 4

 

5. Pari ki živijo pred poroko so bolj prepričano o sposobnosti za skupno življenje ter imajo bolj uspešen in dolgotrajen zakon kot tisti, ki tega ne živijo

Številne študije dokazujejo, da imajo tisti, ki živijo skupaj pred poroko manj uspešne zakonske zveze in dosti večjo verjetnost, da se bodo razvezali. Razlog je lahko v tem, da so pari, ki se odločajo za izvenzakonsko zvezo, pogosteje manj sposobni zaveze in zvestobe. Prav tako težje razvijajo sposobnost premagovanja problemov in v takšnih primerih hitreje zapustijo partnerja. 5

 

6. Zaradi daljšega življenja se ljudje ne morejo zavezati za celo življenje, kot je bilo to v preteklosti

Če se zazremo v čas zadnjih stotih let, ne najdemo nobenih dokazov za to trditev. Največji dejavnik, ki vpliva na daljšo življenjsko dobo ni daljše življenje, temveč manjša otroška umrljivost. Tako kot danes ljudje pričakujejo daljšo življenjsko dobo kot njihovi stari starši, tako se tudi kasneje poročajo. Življenjska doba tipične zakonske zveze se v zadnjih petdesetih letih ni veliko spremenila. Prav tako se ljudje običajno razvežejo dosti pred velikimi zakonskimi obletnicami: polovica razvez se zgodi pred sedmo obletnico poroke. 6

 

7. Sklenitev zakonske zveze povzroči večjo verjetnost, da se bo ženska soočila z družinskim nasiljem, kot pa če ostane samska

V nasprotju s splošnimi prepričanjem raziskave kažejo, da se samske ženske in še posebej tiste, ki živijo v izvenzakonski zvezi z moškim, pogosteje soočene z nasiljem. Razlog je lahko v tem, da poročene ženske redkeje sporočijo primere domačega nasilja. Prav tako pa tudi v tem, da se ženske redkeje odločajo za zakonsko zvezo  z nasilnim moškim, kot tudi, da se od takšnih moških prej ločijo. Poročeni moški se težje odločajo za nasilje, ker so več vložili v ženo in so bolj vključeni v širšo družino in skupnost. Ti družbeni dejavniki moškemu preprečujejo, da bi se v zakonu nasilno obnašal. 7

 

8. Poročeni ljudje imajo manj uspešno in redkejše spolno življenje kot samski ljudje

Številne študije dokazujejo, da imajo poročeni ljudje pogostejše in boljše spolno življenje kot njihovi neporočeni pari. Ne samo, da se statistično pogosteje odločajo za spolna dejanja, temveč v spolnosti tako telesno kot čustveno občutijo večje ugodje. 8

 

9. Izvenzakonsko bivanje je v bistvu nekakšna poroka brez papirja

Izvenzakonsko bivanje običajno ne prinaša koristi na področju telesnega zdravja, financ in čustvenega življenja, kot je to značilno za poročene zakonce. Glede omenjenih področij so izvenzakonci bolj podobni samskim ljudem kot poročenim. Prav tako so bolj usmerjeni v lastne koristi in se manj ozirajo na koristi sopartnerja. 9

 

10. Ker se naša družba sooča z visoko stopnjo razvez ponesrečenih zakonskih zvez so zakonci, ki ostajajo bolj uspešne in srečnejše zakonske zveze kot je to bilo v preteklosti, ko so zakonci ne glede na razmere ostali skupaj

Glede na študije se sreča v zakonu na splošno ni povečala, temveč rahlo zmanjšala. nekatere študije kažejo, da se današnje zakonske zveze pogosteje soočajo s stresom, pritiski, imajo manj časa drug za drugega in imajo pogosteje zakonske konflikte. 10

 

Povzeto po The National Marriage Project.

 

Viri:

1 Raziskava o tem področju je omenjena v: Linda J. Waite in Maggie Gallagher, The Case for Marriage (New York: Doubleday, 2000): 12 poglavje.

2 Carolyn Pape Cowan and Philip A. Cowan, When Partners Become Parents: The Big Life Change for Couples (New York: Basic Books, 1992); Jay Belsky in John Kelly, The Transition to Parenthood (NewYork: Dell, 1994); Tim B. Heaton, “Marital Stability Throughout the Child-rearing Years” Demography 27 (1990):55-63; Linda Waite in Lee A. Lillard, “Children and Marital Disruption” American Journal of Sociology 96 (1991):930-953

3 Finnegan Alford-Cooper, For Keeps: Marriages the Last a Lifetime (Armonk, NY: M. E. Sharpe, 1998); Judith Wallerstein in Sandra Blakeslee. The Good Marriage (Boston: Houghton Mifflin, 1995); Robert Lauer in Jeanette Lauer, “Factors in Long-Term Marriage” Journal of Family Issues 7:4 (1986): 382-390

4 Joshua R. Goldstein in Catherine T. Kenney, “Marriage Delayed or Marriage Forgone? New Cohort Forecasts of First Marriage for U. S. Women” American Sociological Review 66 (2001):506-519

5 Alfred DeMaris in K. Vaninadha Rao, “Premarital Cohabitation and Marital Instability in the United States: A Reassessment” Journal of Marriage and the Family 54 (1992):178-190; Pamela J. Smock, “Cohabitation in the United States” Annual Review of Sociology 26 (2000); William G. Axinn in Jennifer S. Barber, “Living Arrangements and Family Formation Attitudes in Early Adulthood” Journal of Marriage and the Family 59 (1997):595-611; Susan L. Brown, “The Effect of Union Type on Psychological Well-Being: Depression Among Cohabitors Versus Marrieds” Journal of Health and Social Behavior 41 (2000):241-55; Catherine L. Cohan and Stacey Kleinbaum, “Toward a Greater Understanding of the Cohabitation Effect: Premarital Cohabitation and Marital Communication” Journal of Marriage and the Family 64 (2002): 180-192

6 Norval D. Glenn, “A Critique of Twenty Family and Marriage and Family Textbooks” Family Relations 46-3 (1997):197-208

7 Jan E. Stets, “Cohabiting and Marital Aggression: The Role of Social Isolation” Journal of Marriage and the Family 53 (1991):669-680; Richard J. Gelles, Intimate Violence in Families, 3rd ed. (Thousand Oaks, CA: 1997); Linda J. Waite and Maggie Gallagher, The Case for Marriage (New York: Doubleday, 2000): Ch. 11

8 Linda J. Waite and Kara Joyner, “Emotional and Physical Satisfaction with Sex in Married, Cohabiting, and Dating Sexual Unions: Do Men and Women Differ?” Pp. 239-269 in E. O. Laumann and R. T. Michael, eds., Sex, Love, and Health in America (Chicago, IL: University of Chicago Press, 2001); Edward O. Laumann, J. H. Gagnon, R. T. Michael and S. Michaels, The Social Organization of Sexuality: Sexual Practices in the United States (Chicago, IL: University of Chicago Press, 1994)

9 Stephen L. Nock, “A Comparison of Marriages and Cohabiting Relationships” Journal of Family Issues 16-1 (1995): 53-76; Amy Mehraban Pienta, et. al., “Health Consequences of Marriage for the Retirement Years” Journal of Family Issues 21-5 (2000):559-586; Susan L. Brown, “The Effect of Union Type on Psychological Well-Being: Depression Among Cohabitors versus Marrieds” Journal of Health and Social Behavior 41(2000):241-255; Susan L. Brown and Alan Booth, “Cohabitation Versus Marriage: A Comparison of Relationship Quality” Journal of Marriage and the Family 58 (1996):668-678.

10 Norval D. Glenn, “Values, Attitudes, and the State of American Marriage” Pp. 15-33 in David Popenoe, D. Blankenhorn and J. B. Elshtain (eds.) Promises to Keep: Decline and Renewal of Marriage in America (Lanham, MD: Rowman and Littlefield, 1996); Stacy J. Rogers and Paul R. Amato, “Is Marital Quality Declining: The Evidence from Two Generations” Social Forces 75 (1997); Stacy J. Rogers and Paul R. Amato, “Have Changes in Gender Relations Affected Marital Quality?” Social Forces 79 (2000):731-753; General Social Survey, National Opinion Research Center, University of Chicago.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

 
%d bloggers like this: