Življenje je največja vrednota

  • Blog Stats

    • 15,496 hits

Kultura življenja

dr. Tadej Strehovec

 

Eden osrednjih pojmov, ki označujejo družbeno poslanstvo kristjanov, je beseda “kultura življenja”. Omenjeni izraz je beseda stalnica tako v govorih pokojnega papeža Janeza Pavla II. kot tudi sedanjega papeža Benedikta XVI. Odnos do življenja in družine postaja dandanes kriterij razločevanja in presojanja različnih pojavov znotraj družbe kot tudi naših medosebnih odnosov. Zato naj bo pričujoča kratka misel predvsem spodbuda, da se v tem postnem času pustimo nagovoriti tistemu veselju in upanju, ki ima svoj izvor v evangeljski kulturi življenja.

 

Kultura življenja in papež Janez Pavel II.

Leta 1993 se je zdaj že pokojni papež Janez Pavel II. udeležil srečanja mladih v Denverju (ZDA). Po pristanku na letališču je po običaju odgovarjal na nekatera novinarska vprašanja. V svojih odgovorih je izrazil ogorčenje nad nekaterimi pojavi v sodobni družbi. Ob tem je še posebej izpostavil problem splava in evtanazije (uboja bolnika iz usmiljenja), ter izrekel naslednje besede: “Kultura življenja pomeni spoštovanje narave in Božjega stvarstva. V posebni obliki je to spoštovanje človeškega življenja od spočetja do naravne smrti.” Pojem kultura življenja se je tako prvič pojavil v svetovni javnosti in s tem tudi starodavno krščansko prepričanje, da je vsako človeško življenje od spočetja do naravne smrti sveto in nedotakljivo. Vsako človeško življenje je, ne glede na razvojno in zdravstveno stanje ter finančne zmožnosti, vredno dostojanstva in spoštovanja. V prav posebni obliki to velja danes še zlasti za najbolj nemočne – to je nerojene in bolne. Zato “kultura življenja” nasprotuje vsem dejanjem, ki kakorkoli ogrožajo človeško in družinsko življenje. Med temi velja še posebej omeniti prej omenjena splav in evtanazijo; pa tudi abortivno kontracepcijo, smrtno kazen, nasilna dejanja in vojne.

Zanimivo je, da se je papež Janez Pavel II. k pojmu kulture življenja ponovno vrnil v svoji znameniti encikliki Evangelij življenja (Evangelium Vitae), ki je izšel leta 1995. V njej papež razmišlja o sodobni družbi kot dramatičnem stičišč dveh superkultur – to je kulture življenja in kulture smrti. Tako pravi: “To obzorje luči in senc nas mora vse ozavestiti, da smo pred silnim in dramatičnim spopadom med zlim in dobrim, med smrtjo in življenjem, med “kulturo smrti” in “kulturo življenja”. Smo ne samo “pred”, ampak nujno “sredi” takega spopada: vsi smo pritegnjeni in udeleženi z neizogibno odgovornostjo, da se brezpogojno odločamo v prid življenju.” (EV 28). To pomeni, da kristjani in vsi ljudje, ki se prepoznajo v “kulturi življenja” ne sobivajo samo v okolju “kulture smrti”, temveč da med tema dvema kulturama vlada spopad, kjer se je vsak človek v svoji vesti, ne glede na versko in ideološko prepričanje, dolžan odločiti, ali za, ali proti življenju. Navkljub temu, da je bil papež Janez Pavel II. ena najbolj popularnih osebnosti sodobnega sveta, v omenjenem dokumentu nadaljuje z besedami, ki jih sodobni svet velikokrat želi preslišati: “V današnjem socialnem okolju, za katerega je značilen dramatičen boj med “kulturo življenja” in “kulturo smrti”, je treba razvijati močan kritičen čut, zmožen da razlikuje prave vrednote in pristne zahteve.” (EV 95). To pomeni, da smo vsi ljudje dobre volje povabljeni, da kritično presojamo ne le samo lastno življenje, temveč tudi družbene in politične vrednote v svetu v katerem živimo.

 

Vsebina pojma “kultura življenja”

Ko je danes govora o kulturi življenja, je potrebno poudariti, da ta vsebuje zelo pomembne vidike, ki so si med nekoliko različni. Tako poleg zavzemanja za spoštovanje človeškega življenja od spočetja do naravne smrti, vključuje tudi ustrezno izobraževanje, politično in pravno odzivanje ter družbeno angažiranje. V praksi to mnogi povezujejo z aktivnim nasprotovanjem umetni prekinitvi nosečnosti, smrtni kazni, kloniranju človeka, abortivni kontracepciji, ustvarjanju človeških zarodkov v raziskovalne in industrijske (npr. kozmetične) namene, evtanaziji ter t.i. nepravični vojni. Zelo pomemben vidik kulture življenja pa je tudi zavzemanje za zaščito tako zakonske zveze kot tudi družinskega življenja.

 

Kakšen je naš odnos do življenja?

Prebivalci Slovenije v ekonomskem, političnem in kulturnem smislu danes živimo bolje kot vse dosedanje skupaj. Navkljub izrednim gospodarskim in drugim kazalcem, pa se pod zgoraj omenjenimi kriteriji “kulture življenja” kažejo manj spodbudni podatki. Tako v Sloveniji od leta 1970 beležimo drastičen padec števila sklenjenih zakonskih zvez. Če je bilo leta 1972 sklenjenih ok. 15.700 porok, jih je bilo leta 2005 sklenjenih samo še ok. 5.800. To pomeni, da živimo v državi z najnižjim številom sklenjenih zakonskih zvez (na 100.000 prebivalcev) v Evropski uniji in s tem na celem svetu. Ali povedano drugače, smo dežela z nenavadno negativnim odnosom do zakonskega in družinskega življenja. Zato ni čudno, da smo na drugi strani dežela z eno najvišjih stopenj razvez v Evropski uniji. Vsako leto se namreč v Sloveniji loči več kot 2300 zakonskih parov.

Drugi kazalec “kulture življenja”, oz. bolje “kulture smrti”, je število prekinitev nosečnosti. Za primerjavo povejmo, da se je od leta 1979 do leta 2004 v Sloveniji rodilo nekaj več kot 580.000 otrok. V istem obdobju pa je bilo več kot 351.000 splavov. V nekem smislu “spodbuden” trend je v tem, da se v zadnjih letih “uradno število” splavov zmanjšuje. Razlog je predvsem v tem, da je splave danes vedno težje registrirati. V praksi je vedno več kemičnih splavov z uporabo t.i. kontracepcijskih sredstev kot npr. “tabletka za naslednji dan “, oz. z novo metodologijo zbiranja podatkov, kjer se zgodnji splavi običajno ne registrirajo. K temu lahko prištejemo tudi splave storjene v postopkih umetne oploditve. Tako je bilo med leti 1984 in 2000 v Sloveniji za potrebe zdravljenja neplodnosti ustvarjenih okoli 40.000 zarodkov, katerih velika večina je propadla (preko 93%).

Tretji pokazatelj današnjega stanja “kulture življenja” pa je število samomorov. Tudi po tem pokazatelju smo država z eno največjo stopnjo samomorilnostjo v svetu. Vsako leto si navkljub izrednemu ekonomskemu in kulturnem razvoju, vzame življenje nekaj več kot 500 oseb. To nas uvršča na drugo mesto v Evropski Uniji in na peto med vsemi državami sveta.

Vsem tem kazalcem bi lahko dodali še podatke povezane z alkoholizmom in prometnimi nesrečami. Vsi ti podatki nam vsaj nekoliko približajo dejansko sliko o vrednoti življenja in stanju “kulture življenja” v našem narodu.

 

Izzivi za prihodnost

Papež Janez Pavel II. je zapisal, da je “treba razvijati močan kritičen čut, zmožen da razlikuje prave vrednote in pristne zahteve.” To še prav posebej velja na področju kulture življenja. Zato smo še zlasti slovenski kristjani poklicani, da s pogumom pogledamo v dejansko stanje v katerem živimo in si zastavimo vprašanje, kaj lahko naredimo, da bi se “kultura življenja” v Sloveniji še bolj uveljavila? Z veseljem je sicer mogoče že danes zaznati porast števila zakonskih skupin, priprav na zakon in zakonskih svetovalnih centrov. Prav tako je razveseljujoč podatek, da se število rojstev počasi dviguje. Vendar pa nas to ne sme zavesti. Navkljub nekoliko ugodnemu številu rojstev v letu 2007, se je za nujno potrebno osnovno obnavljanje današnjega števila prebivalstva, rodilo skoraj 12.000 otrok premalo. To pomanjkanje rojstev bo v prihodnosti ustvarilo poleg demografskih tudi socialne in medetnične probleme. Manjkajočo delovno populacijo bo morala država nadomestiti s priseljevanjem. S tem pa bo lahko v prihodnosti, v primeru neustrezne politike, ustvarila številne družbene, kulturne kot tudi medverske probleme. Zato je mogoče reči, da je prihodnost naše slovenske družbe nujno povezana z odnosom družbe do človeškega in družinskega življenja. Bolj ko si bo naša družba prizadevala za kvalitetne zakonske in družinske odnose, bolj bodo naše družine tudi odprte za vrednoto življenja. Takšno odprtost za “kulturo življenja” pa ni mogoče spodbujati samo z ekonomskimi podporami (čeprav so te zelo pomembne), temveč najprej z utrjevanjem vrednot “kulture življenja” v naši državi. To pa je mogoče storiti z ustreznim izobraževanjem v šolah, v pastoralni dejavnosti in spremljanju zakonskih in drugih skupin. Danes se zdi, da so vrednote družine in življenja pri nas vse prevečkrat žrtev tržne logike in porabništva. Zato se je smiselno spomniti na spoznanja ameriških Judov izpred nekaj desetletij. V želji, da bi dvignili število rojstev tamkajšnjih Judov, so se ti najprej zatekli k finančnim podporam mladim družinam, nato k intenzivnemu izobraževanju; nato pa spoznali, da je vera s svojimi vrednotami daleč najboljši (in ekonomsko najbolj ugoden) izvir življenja in steber prihodnosti. Zato so prizadevanja za kulturo življenja vedno povezana tudi s prebujanja smisla za Boga. Bolj ko bomo imeli Slovenci smisel za versko življenje, več bo upanja, da bomo imeli bolj kvalitetne zakonske in družinske zveze, več otrok in lepšo prihodnost.

 

Martin Luther King, ameriški pridigar in borec za pravice črncev, je imel nekaj let pred svojo smrtjo znameniti govor z naslovom “Imel sem sanje”. V tem govoru je sanjal o sobivanju črncev in belcev, o miru in ljubezni med vsemi. V tem duhu si tudi mi lahko zaželimo tovrstnih sanj o Sloveniji. To je o Sloveniji, ki se bo veselila tako življenja kot tudi svojih družin. Kjer bodo otroci v šolskih klopeh govorili ne samo o matematiki in računalništvu, temveč tudi o smislu življenja, o pomenu družine, spolnosti pa tudi o smislu zakonskega in samskega stanu. Prav tako pa bo to Slovenija, kjer se bodo vse matere z veseljem odločale za življenje in kjer bo življenje vseh Slovencev, tako rojenih in nerojenih, kot tudi zdravih in bolnih, vir blagostanja in pristnega sožitja. Bog daj, da bi se to uresničilo in da bo “kultura življenja” vsakodnevni vir navdiha za vsakega izmed nas.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

 
%d bloggers like this: