Življenje je največja vrednota

  • Blog Stats

    • 15,181 hits

Splav?

dr. Tadej Strehovec

 

Človeštvo se od samih svojih začetkov nenehno sooča s problemom splava. Že najstarejše kulture so poznale splav in ga že kmalu prepoznale kot izredno občutljivo dejanje, do katerega so se opredeljevali filozofi, teologi in politiki. Tudi današnji svet se glede tega dosti ne razlikuje.

 

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se na vsem svetu vsako leto naredi med 40 in 80 milijoni splavov. V Sloveniji naj bi največ splavov storile žene v starosti med 30 in 40 letom, ki imajo že enega ali več otrok in so ekonomsko preskrbljene. Skupno naj bi se ta številka danes letno gibala okoli 5800 splavov. Če pogledamo iz zornega kota zadnjih desetletij vidimo, da se je v letih 1979 in 2004 rodilo v Sloveniji nekaj več kot 580.000 otrok, pa tudi, da je bilo v istem obdobju opravljenih najmanj 400.000 splavov (skupaj s splavi povzročenimi v postopkih umetne oploditve in z uporabo abortivne kontracepcije). To pomeni, da smo družba, kjer je prekinitev nosečnosti izrazito prisotna in kjer se naša največja družbena vrednota – to je človekovo življenja, vsakodnevno tiho postavlja pod vprašaj.

 

Temeljni etični problemi so povezani s položajem nerojenega človeškega življenja. Konkretno, ali je človeški zarodek že človeško bitje, ali pa je samo del materinega telesa? O tem vprašanju, navkljub številnim filozofskim spekulacijam, največ povedo dosežki sodobne genetike in embriologije. Že ob samem spočetju v zarodku nastane nov edinstven dedni zapis, ki avtonomno vodi njegov telesni in v neki meri tudi duševni razvoj. To pomeni, da je že ob samem spočetju smiselno govoriti o nastanku človeškega življenja in o njegovem posebnem položaju. Takšno stališče katoličani nadgrajujemo s prepričanjem, da Bog ob spočetju ustvari neumrljivo dušo. Zato je človeški zarodek že človeška oseba in zato sveto ter nedotakljivo bitje.

 

Ko je govora o splavu je potrebno tudi poudariti, da ima tovrstni poseg, ne glede na predhodne razloge, številne (telesne, duševne in duhovne) posledice, tako za nerojenega otroka, kot tudi za mater, očeta in zdravnike, ki to opravljajo. Kristjani smo zato vedno poklicani, da nasprotujemo tovrstnim posegom pa tudi, da si prizadevamo za takšno družbo, kjer bi bilo število splavov čim manjše. Samo družba, ki se veseli nerojenega življenja, ima resnično prihodnost in upanje.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

 
%d bloggers like this: